Statistični urad je objavil podatke, po katerih je bil slovenski bruto domači proizvod (BDP) v prvem letošnjem četrtletju realno za 2,1 odstotka večji kot v istem obdobju lani. Po sezonsko prilagojenih podatkih, ki se uporabljajo za primerjave v EU-ju, je bila medletna rast 1,8-odstotna, na četrtletni ravni pa je gospodarska dejavnost stagnirala.

V Banki Slovenije so v komentarju podatkov poudarili, da je bila medletna rast BDP-ja v Sloveniji v prvih treh mesecih leta višja kot v povprečju evrskega območja, kjer je bila po trenutnih ocenah 0,4-odstotna.

Gospodarsko dejavnost na začetku leta je po navedbah Banke Slovenije še naprej pomembno podpirala poraba gospodinjstev, ki se je povečala za 0,9 odstotka. Ta je bila spodbujena z zgodovinsko visoko zaposlenostjo in rastjo plač, ki je presegla inflacijo.

Sorodna novica V prvem četrtletju 2,1-odstotna rast slovenskega BDP-ja

Poleg zasebne porabe so se medletno nadalje okrepili tudi poraba države in bruto naložbe v osnovna sredstva, za 5,1 odstotka oziroma 0,6 odstotka, pri čemer se je rast naložb močno umirila glede na predhodna trimesečja.

K rasti BDP-ja je prispeval tudi zunanjetrgovinski presežek, ki je BDP zvišal za 0,2 odstotne točke. Realno upadanje izvoza in uvoza se je umirilo, pri čemer je padec izvoza v primerjavi s primerljivim obdobjem lani ostal manjši kot pri uvozu, so pojasnili v centralni banki.

Ob nadaljnjem okrevanju na četrtletni ravni se je medletno okrepila rast dodane vrednosti v industriji, na 1,8 odstotka, robustna domača poraba pa se je odrazila tudi v medletno višjem obsegu večine storitev.

Razmeroma ugodna gibanja v prvem četrtletju in izboljšanje klime v gospodarstvu na začetku drugega trimesečja po oceni Banke Slovenije krepijo obete za letošnjo gospodarsko rast. Nadalje se umirja tudi inflacija, vse to pa bodo v Banki Slovenije upoštevali pri pripravi novih napovedi, ki jih bodo objavili junija. Trenutno velja še njihova decembrska gospodarska napoved, po kateri naj bi rast BDP-ja letos dosegla 2,2 odstotka.